Potek terapije, testiranje

Bioresonančna terapija BICOM© v ordinaciji

Potem ko si bo terapevt z izčrpnimi vprašanji, pregledom in energijskim testiranjem ustvaril celovito sliko o vašem zdravstvenem stanju, bo izdelal načrt terapije, v katerega bodo vključeni tudi ugotovljeni alergeni in toksične obremenitve.

Potek terapije

Zdravljenec se udobno namesti v terapevtskem stolu poleg bioresonančnega aparata BICOM. V nekaterih ordinacijah se terapije izvajajo leže na ležalniku. Na telo se namestijo dovodni in odvodni aplikatorji, povezani z aparatom BICOM.

Poudarjamo, da v terapevtskih vodnikih ni električnega toka! Četudi morda občutite rahlo mravljinčenje, gre samo za informacijo o nihanju vašega telesa ali neke substance, ki jo naprava ojača, oslabi, invertira ali kakorkoli drugače spremeni.

Aplikatorji imajo nalogo, da nihanja telesa iz določenih tkiv ali organov sprejmejo in jih preko kabla privedejo v aparat ali pa spremenjena terapevtska nihanja iz aparata vračajo določenim telesnim tkivom in organom.

Potek zdravljenja z napravo Bicom

S pomočjo prevodnih aplikatorjev prevedemo sevajoča bolezenska nihanja iz obolelega dela telesa. Ta informacijska nihanja vodimo preko vhodnega kabla v BICOM napravo, ki je sposobna nihanja spremeniti. Odvisno od terapevtskega cilja nihanja informacij oslabimo, okrepimo ali invertiramo. Elektromagnetni separator lahko izloči trenutno potrebna nihanja (jih filtrira). Tako spremenjene informacije nihanja preko izhodnega kabla pripeljemo v aplikator, ki je običajno nameščena na hrbtu. Telo sprejme  »dražljaj« in s poslanim terapevtskim nihanjem preide v resonanco. Tako lahko bolezenska »motilna nihanja« oslabimo ali jih odstranimo in zdrava nihanja okrepimo in ojačamo. Namen terapij je, da telesu povrnemo njegovo lastno samozdravilno funkcijo.

Sprememba informacij nihanj v telesu posledično vpliva na biokemične reakcije v presnovi.

Biokemične snovi so kot pismonoše med celicami, elektromagnetna nihanja pa so biološka elektronska pošta (e-mail).

Komunikacija med telesnimi celicami

Slika: Komunikacija med telesnimi celicami

Učinki in stranski učinki bioresonančne metode BICOM©

Tu vseeno omenimo nekaj učinkov, na katere ste lahko pozorni in se lahko pojavijo po bioresonančnih obravnavah.

Več kot polovica zdravljencev poroča o utrujenosti po terapiji. Za terapevta je to znak, da telo med terapijo opravlja kar težko delo. Otroci med vožnjo domov tudi zaspijo. Zato je priporočljivo, če je le mogoče, da po terapiji nekaj časa sproščeno počivate.

Nekateri imajo po terapiji občutek, kot da so naviti. Le redki tožijo o rahli vrtoglavici, polni glavi in motnjah krvnega obtoka. Pri nekaterih zdravljencih že med terapijo popustijo akutni simptomi, kot so srbenje, izcedek iz nosu in srbenje oči, pri drugih pa pride do prehodnega poslabšanja simptomov. Takšna prva poslabšanja so znana tudi pri nekaterih oblikah naravnega zdravljenja, kot sta homeopatija in akupunktura, vendar je to odraz dobrega odziva na terapijo.

Zelo močne reakcije kažejo, da je bilo razstrupljanje telesa po terapiji zelo intenzivno in je potrebno nadaljnje terapije prilagoditi. Takšne reakcije najpogosteje opažamo pri zdravljencih s težavami s kožo in oslabljenim imunskim sistemom. Osebe z nevrodermitisom na takšne možne reakcije predhodno opozorimo, da ne bi ob morebitnem začetnem poslabšanju izgubili zaupanja v uspešnost terapije.

Ogrožajoče alergične reakcije, kot sta astmatični napad ali šok reakcija, med bioresonančno metodo BICOM niso bile opažene. Se pa dogaja, da se v okviru ene terapije pojavijo »stari simptomi« zdravstvenih težav. Pri tem gre za reaktiviranje starih bolezenskih žarišč, ki jih je telo kompenziralo, ampak nikoli dejansko pozdravilo.

Možno je tudi, da so bila ta žarišča aktivirana kot »trajni motilni dejavniki« in so se šele zdaj ozdravila.

Reakcijo na terapijo in prvo poslabšanje praviloma opazimo v prvih nekaj urah po terapiji ali v največ treh dneh, pozneje pa redko. Omilimo jih s pitjem velikih količin vode. Svetujemo, da se ob pojavu težav posvetujete z bioresonančnim terapevtom.

Pri močnih reakcijah so v pomoč tudi terapevtski programi za stabilizacijo. So pa tudi zdravljenci, ki ničesar ne čutijo in jim terapija kljub temu pomaga.

Stranskih učinkov z vidika šolske medicine niso opazili.