Voda - sposobnost pomnjenja informacij

Kaj pomeni izjava, da si voda lahko zapomni informacije? Na to vprašanje lahko iz stališča kemije komajda odgovorimo, saj se takšna ugotovitev nanaša izključno na fizikalne fenomene, ki razlago najdejo prej na področju kvantne fizike.

Do sedaj smo bili mišljenja, da procesi v telesu, zdravilni procesi in učinki zdravil temeljijo le na kemičnih procesih in fenomenih ter da jih lahko razlagamo samo tako. Iz tega razloga se je medicinska znanost osredotočala pretežno na odpravljanje bolezni s kemičnimi reakcijami zdravil.

S homeopatijo Hahnemanns in izoterapijo pa se je del področja medicine oddaljilo od dosedanjega načina mišljenja ter prešlo na nove poti. V homeopatiji elektromagnetni frekvenčni vzorci nadomeščajo učinek kemičnih struktur. To se kemijsko ne da razložiti, zato je razumljivo, da so dolgo časa dvomili v homeopatijo  ter da se vanjo dvomi še naprej.

Kadar govorimo o homeopatiji in izoterapiji, pa imamo primarno opravka s fizikalnimi fenomeni, natančneje rečeno z elektromagnetnimi frekvenčnimi vzorci neke prasubstance, ki materialno ni več prisotna. Pred očmi pa moramo imeti dejstvo, da ima tudi alopatično zdravilo poleg kemično-materialne učinkove, ki nam je znana in jo zato vedno potisnemo v ospredje našega mišljenja, še drugo, energetsko-informativno učinkovino.

Poskusi, ki jih je opravil C. W. Smith  v sodelovanju z Dr. Monro-jem na kliniki Nightingale, kažejo, da lahko pri senzibilnih pacientih s tehnično pridobljeno elektromagnetno frekvenco sprožimo simptome alergije. Izhajajoč iz zelo nizke frekvence so s postopnim večanjem frekvence našli izmenična frekvenčna območja, ki lahko povzročjo reakcijo in jo spet odstranijo. Najdene frekvence, ki so reakcije sprožile in jih spet odstranile, so bile različne od pacienta do pacienta.

V nadaljnjih poskusih so simptome sprožilnih in nevtralizacijskih frekvenc dodali v stekleničke z vodo, ki so jih pacientom dali v roko. Opazovali so lahko enake rezultate. V nekaterih primerih je bilo celo tako, da je steklenička že v razdalji enega metra sprožila reakcijo. Simptom, sprožen s frekvenčnim generatorjem, so lahko nato s pomočjo stekleničke, ki so jo pacientom dali enostavno v roko, nevtralizirali. To pomeni, da ima voda sposobnost pomnjenja elektromagnetnih frekvenc, ki lahko učinkujejo na telo.

Logično lahko torej sklepamo, da lahko tako frekvenčne vzorce zdravil kot tudi telesne substance vtisnemo v vodo.

Sposobnost pomnjenja, ki jo ima voda, so v tem času dokazali s številnimi raziskavami. Potrebno je razjasniti le še vprašanje, s pomočjo katere posebnosti si voda – ali druge substance – lahko zapomnijo elektromagnetne informacije.

Molekule so dinamične strukture, sestavljene iz električno nabitih delcev, ki imajo lastnost tvorjenja dipolov oz.  kompleksnih dipolov. Posebno voda – tudi alkohol – ter seveda v našem primeru posebno pomembna telesna voda ima izrazito dipolno strukturo in tvori tako imenovane cluster strukture iz 300 do 400 molekul pri telesni temperaturi z visoko kapaciteto za pomnjenje elektromagnetnih frekvenc.

Novejša raziskovanja so pokazala, da je vezava preko vodikovih vezi med kisikom in vodikom posebno ugodna za sposobnost pomnjenja. Ta omogoča tudi zelo diferencirano in časovno dolgo pomnjenje elektromagnetnih frekvenčnih vzorcev. Vodik je relativno pozitivno in kisik relativno negativno nabit. Gre torej za fizikalne in ne za kemične konfiguracije.

To strukturo vode je odkril, raziskal in kasneje dokazal prof. Mecke iz univerze Freiburg.

S tem so bila vrata odprta, ne le najti razlago za delovanje homeopatskih visokih potenc, temveč tudi za razumevanje načina delovanja  bioresonančne terapije in načina delovanja  bioenergetskih testnih postopkov. 

Fizik Emilio Del Guidice iz milanskega inštituta za nuklearno fiziko je homeopatijo razložil tako: "Homeopatsko sredstvo je substanca, v kateri se shrani permanentno, koherentno polarizacijsko polje z določenim vzorcem in nižjo frekvenco. Frekvenčni vzorec je informacija. Terapevtski efekt je pošiljanje omenjenih informacij organizmu oz. vodnemu mediju, ki prodira v celoten organizem. Homeopatsko sredstvo učinkuje samo, kadar je bistvenega pomena za že obstoječo informacijo."

Kot zanimivost naj še dodamo, da homeopatsko sredstvo izdelajo tako, da neko prasubstanco večkrat razredčijo  z vodo v razmerju 1:9 (D-potenca) ali 1:99 (C-potenca) in jih glede na  razredčenje pretresejo. Če razredčijo v razmerju 1:9, dobijo D-potenco, če razredčijo v razmerju 1:99, dobijo C-potenco, v razmerju 1:999 pa pridobijo M-potenco. C3 je torej razredčina 1/100 x 1/100 x 1/100 = 1/1.000.000.

Iz tega lahko računsko določimo, da potenčna stopnja D 2 ustreza razredčini 10-2 (torej 1:100) in potenčna stopnja D 23 razredčini 10-23. Število 23 poznamo iz kemije kot Loschmidovo število (ali Avogadrovo konstanto). To število pove, da ena molekula snovi vsebuje vedno 6,023 x 1023 atomov ali molekul. En mol je teža čiste substance v gramih, ki ustreza relativni molekulski teži. Na primer solna kislina HCl: molekulska teža znaša 36,46 ~ 36,46 grama = 1 Mol HCl, in to je 6,023 x  1023 molekul solne kisline (ali tudi atomov, če bi razmišljali o čistih elementih).

Po drugi strani pa to pomeni, da pri potenčni stopnji med D 23 in D 24 v raztopini ni več molekul prasubstance. Zdravilo mirno in skrivoma zapusti področje kemije in gre v kvantno fiziko.

Po tem kratkem izletu se vrnimo nazaj k vodi. Vodi moramo potemtakem potrditi neke vrste "pomnjenja".  Poleg poskusov, ki jih je opravil C. W. Smith na nightingalski kliniki, obstaja še cela vrsta zanimivih poskusov, ki to brez dvoma potrjujejo. Francoska farmacevtka C. Luu je opazovala določeno spektralno linijo alkohola ter Bryonijeve raztopine. Spektralna linija se je spremenila, če se je spremenila koncentracija Bryonia in je zaradi naraščajočega potenciranja postala najprej ožja, nato pa spet širša. Spektralno linijo je bilo še mogoče ugotoviti tudi pri D 60. Spektralija je optična ponazoritev obstoječih oscilacijskih  vzorcev.

Podoben fenomen lahko dokažemo tudi s pomočjo kirlijan-fotografije. Glede na potenco lahko opazujemo jasno spremembo strukture in barve svetlobnega venca.

Dr. Morell in elektronik Rasche sta v nekem poskusu odkrila, da homeopatske potence učinkujejo v določenem frekvenčnem območju. S potenciranjem se povečajo tudi učinkujoča frekvenčna območja. Pri D6 leži frekvenčno območje pri 270 - 330 Z, pri D 12 pa pri 950 - 1050 Z. Pripomoček pri tem testnem poskusu je bil sistem pošiljatelja - prejemnika, pri katerem se preko majhne distance pošiljajo frekvenčni vzorci in prenašajo na testirance. S tem je bilo tudi dokazano, da imajo homeopatska sredstva elektromagnetno kakovost.

S tem fenomenom stopamo na področje bioresonance. Dr. Morell je več kot 20 let izvajal preizkuse zdravil ter dobil genialni idejo: "Zakaj bi preizkušali zdravila, če so patološke informacije v telesu samem ter jih lahko prevzamemo neposredno iz telesa ? "

Kot povzetek iz dosedanjih raziskovanj lahko zabeležimo naslednje:

1. Pomnjenje frekvenčnih vzorcev lahko razložimo samo kvantnomehanično.

2. Princip delovanja homeopatije in s frekvenčnimi vzorci delujoče vode je predvsem energetsko – informacijski in temelji na sposobnosti pomnjenja vodnih molekul, ki imajo dipolno strukturo.

3. Do pomnjenja frekvenčnih vzorcev pride z vezavo preko vodikovih vezi med kisikom in vodikom in  cluster strukturo vode.

4. Prenašanje frekvenčnih vzorcev v in na organizem je mogoč zato, ker imajo tudi molekule telesne vode dipolno strukturo, ki jo spodbudimo z elektromagnetno resonanco.

 

Literatura:

1 G. S. Hanzl: Nova medicinska paradigma, založba Haug, Heidelberg, 1995, S. 161;

2 Cyril W. Smith, Department of Electronic and Electrical Engineering, University of Salfard, England:  Coherence in Living Biological Systems, IDG VSP 1994, S 379-388;

3 M. Bischof: Biophotonen, Licht in unseren Zellen (Cvetloba v naših celicah), Založba Zweitausendeins , Frankfurt, 1995, stran 310;