Voda
Voda kot nosilec nihanj v telesu
Glede na temperature okolice je voda bodisi v trdi obliki (sneg, led), v tekoči (tekočine) ali plinasti (vodna para, oblaki). Ledene rože na oknih in snežinke pod mikroskopom kažejo, da ima voda v trdi obliki nešteto možnosti, da tvori kristale. Nobena snežinka ni podobna drugi. A če kemik razišče dve snežinki, bo ugotovil, da sta obe snežinki kemično popolnoma identični, ker sta enako sestavljeni samo iz H2O! Ko se ti kristali stopijo in povišamo temperaturo, se na prvi pogled spremenijo v nestrukturirano tekočino.
Nastane kompleksno gibanje molekul, pri čemer se na osnovi neprekinjenih sil privlačnosti in odbijanja lahko tvorijo »rahla« ali tudi »stabilna« združenja molekul in »oblakov molekul«. V strokovnem jeziku govorimo o klaster-strukturi vode. Znanost domneva, da te občasno zelo stabilne klaster-strukture vsebujejo tudi informacijski-vidik, podobno kot kristali pri snežinkah. Tudi elektromagnetna nihanja, ki izhajajo iz te klaster-strukture, so tako specifična in individualna kot sama struktura. Zunanja elektromagnetna valovanja spreminjajo določeno klaster-strukturo in na ta način spreminjajo tudi informacijsko vsebino vode. Noben kemik sveta ne bo našel nobene razlike med dvema kapljicama vode, tudi če bi vsebovali različne informacije. Dajte kemiku v analizo eno zgoščenko Mozarta in eno zgoščenko Beatlesov in ugotovil bo, da sta kemično popolnoma identični. Vsebine informacij pa ne more ocenjevati.
S spektralno analizo je mogoče vsaj v grobem ugotavljati razlike v sevanju različnih vodnih vzorcev.
